OO Novo Mesto, 07. 05. 2024

Popotovanje članov SVIZ OO Novo mesto po Balkanu

Člani SVIZ OO Novo mesto smo med prvomajskimi počitnicami preživeli šestdnevni izlet na Balkanu. Udeležilo se ga je 51 članov. V petek, 26. 4. 2024, smo zvečer začeli naše avtobusno popotovanje proti Hrvaški, Črni gori, Albaniji in Makedoniji. Na dan upora proti okupatorju smo v jutranjih urah prečkali hrvaško-črnogorsko mejo in začutili prvi utrip Črne gore. V dopoldanskih urah smo si ogledali staro pomorsko mesto Kotor, popoldne pa smo spoznavali Budvo, ki je mešanica mediteranskih in balkanskih značilnosti. V lokalni gostilni smo se okrepčali s tradicionalnim budvanskim kosilom, nato pa degustirali različne sorte črnogorskih vin v vinskih kleti Šipčanik, ki slovi po največjem vinogradu v Evropi. Ob sončnem zahodu smo dan zaključili z vožnjo po Skadarskem jezeru in okusno lokalno ribjo večerjo. Drugi in tretji dan našega potovanja smo odkrivali lepote Albanije. Z lokalnim vodičem smo spoznavali eno najstarejših mest v Evropi – Skadar, nato pa degustirali albansko izvirno alkoholno pijačo konjak "Skënderbeu". Ob idilični albanski obali nas je čakalo še pravo morsko kulinarično doživetje, na krožniku pa lokalne specialitete Albanskega morja. Z najdaljšo žičnico na Balkanu (4670 m) smo se povzpeli na goro Dajti, ki se ji reče tudi balkon Tirane. V restavraciji Panorama, s fantastičnim razgledom na najbolj naseljeno mesto v Albaniji, smo imeli tradicionalno kosilo. Sledilo je spoznavanje kulturnih znamenitosti Albanije – Skënderbergov trg in spomenik, mošeja Et’hem Bey, vladna palača, parlament. Po ogledu Tirane smo zaključili z obiskom Albanije in pot nadaljevali proti Makedoniji, natančneje Ohridskemu jezeru, kjer je sledil ples in nato nočitev. Jutro smo začeli z vodenim ogledom po mestu Ohrid, ki se ponaša z bogato zgodovino in je s svojo tradicionalno arhitekturo na Unescovem seznamu naravne in kulturne dediščine. Ohrid je bil prestolnica makedonskega carja Samuela, zatočišče učencev Cirila in Metoda ter mesto, kjer naj bi nastala cirilica. V času kosila smo se vkrcali na ladjico in z njo zapluli po Ohridskem jezeru do muzeja koliščarjev in do samostana sv. Naum. V popoldanskih urah smo se preko makedonskega gorovja Baba spustili še v Bitolo. Sledilo je okusno tradicionalno kosilo in krajši ogled mesta. Od tam nas je pot zanesla do Kruševega, kjer je svoje otroštvo preživel Toše Proeski. Po njegovi tragični smrti je nad mestom nastal zanimiv in vsebinsko bogat spominski muzej, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Predzadnji dan smo se odpeljali do Skopja. Na poti smo se ustavili še v vinski kleti vinarne Stobi in okusili nekaj sort izjemnih makedonskih vin. V Skopju smo občudovali trdnjavo Kale, neštete kipe na trgu, se sprehodili po Čaršiji, obiskali cerkev Sv. Spasa ter prečkali reko Vardar po znamenitem kamnitem mostu. Polni vtisov smo se zadnji dan na poti proti domu ustavili še v znamenitem Leskovacu v Srbiji, kjer smo okusili njihove specialitete z roštilja. Bilo je nepozabno.

Suzana Miklič